Omemba: Milo Rau

»Zaradi nasilja svojih staršev umre več otrok v dnevni sobi kot v vojnah.«

»Starejši kot sem, bolj čutim potrebo, da pri opisovanju, dokumentiranju resničnosti, to tudi spremenim.«

»Grške tragedije, kot sta Antigona ali Medeja, poskušam prenesti v kontekst, kjer te tragedije dosežejo vrh, kjer kontekst dobi pomen.«

»Moram priznati, da imam srce za Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo.«

»Reforme v tem smislu…enako plačilo, in tudi kvote v dobrem smislu, feminizem v teatru ima zame svoj smisel.«

»Pozabljamo, da je vse, kar je danes klasika, morda malo dolgočasno.«

»Od tam lahko raste naša solidarnost, človeška solidarnost.«

»To popolnoma razumem. In to je zelo težko, saj umetnost velikokrat preide v utopijo, zahteva stvari, ki se nikoli ne bodo zgodile.«

»Naj se to res zgodi, sicer ne bom sodeloval pri filmu.«

»Umetnost velikokrat preide v utopijo, zahteva stvari, ki se nikoli ne bodo zgodile.«

»Mislim, da je za občino to velikokrat preveč, da je stvar preveč politična in da gre predaleč.«

»Želel sem povedati, da je dnevna soba najnevarnejši kraj, da je družina najbolj nasilni prostor v naši družbi. Več otrok umre v družinskem okolju kot v vojnah.«

»Rekel je: naj se to res zgodi, sicer ne bom sodeloval pri filmu.«

»To je noro, vendar lahko razumem, saj imam tudi sam zasebno življenje in vem, kako je.«

»Mislim, da smo ta festival radikalno spremenili.«

»Zdaj, ko me napadajo, jim pravim, da gre za moje mnenje in da ob uporabi besede genocid upoštevam mednarodno kazensko sodišče ter komisijo Združenih narodov.«

»To, kar je bilo v prejšnjih stoletjih povedano s pomočjo opisa, je danes mogoče v gledališču tudi pokazati, ampak, ne s sredstvi, ki bi bila njemu lastna.«

»Zakaj bi nam bile v trenutkih žalovanja na voljo le terapevtske skupine in psihologi, če pa lahko tudi prek umetniškega dogodka srečaš nekoga, ki ga je soustvaril ali s tabo delil izkušnjo gledanja?«

»Kadar izgubiš stik z nečim, to ne pomeni, da izgine, ampak se lahko na travmatične načine vrača.«

»Te uprizoritve niso nastale z namenom, da bi zgolj provocirale, narejena so bila zato, da bi vzpostavile dialog.«

»Zelo spoštujem vse poklice, vem, da je vsak po svoje lep in poseben. Ampak v gledališču je zares specifično to, da delamo z igralkami in z igralci, ki so sami sebi svoj lasten material.«

»Narediti nič bi bilo enako, kot da ne bi spregovoril o Gazi ali Ukrajini, ta tišina bi pomenila sokrivdo.«

»Na zatožni klopi smo mi vsi in cela družba.«

»Bi rada, da bi bila vsa družba priča procesu.«

»Ni ona tista, ki mora občutiti sram.«

»Sram mora zamenjati stran.«

»Vsem je bilo jasno, da to moramo narediti, še posebej v Avignonu in še posebej zdaj.«

»gromozansko hrupnemu besnenju trumpistov«

»novega starega kralja«

»Ničesar več ni, nič drugega, drugi ne obstaja več, ničesar se ne da videti, ostaja samo izbrani.«